Kaj je SIMPTOM?

Z besedo simptom označujemo občutek, ki ga posameznik zazna ob spremembi telesne funkcije. Gre za subjektivno doživljanje zdravstvene težave, kar pomeni, da lahko simptom občuti in opiše le bolnik. Glede na subjektivno občutenje, simptome delimo na: blage, srednje in močne.
Primeri simptomov: utrujenost, slabost, tesnoba, bolečina.

Kaj je ZNAK?

Za razliko od simptoma, je znak bolezenska sprememba, ki se določi na podlagi pregleda, meritve, laboratorijskih ali drugih preiskav.
Gre torej za objektiven dokaz zdravstvene težave, kar pomeni, da lahko znak zazna tako bolnik, kot tudi zdravnik ali druga zdravstvena oseba.
Primeri znakov: povišan krvni tlak, povišan krvni sladkor, povišana telesna temperatura/vročina, izpuščaj na koži.

Kaj je VNETJE?

Vnetje je lokalni odziv imunskega sistema na poškodbo, ki jo povzročijo fizikalni, kemični, biološki, mikrobiološki, imunološki in drugi patogeni dejavniki in se kaže z oteklino, rdečino, lokalno toploto, bolečino in omejeno funkcijo prizadetega predela ali organa.

POVIŠANA TELESNA TEMPERATURA/VROČINA

Vročina ali povišana telesna temperatura je znak, ki se pogosto pojavi med prvimi in nam nakazuje, da je z našim telesom nekaj narobe.

Na telesno temperaturo vpliva več dejavnikov, kot so spol, starost, rasa, ovulacija, zaužita hrana, telesna vadba, mesto merjenja… in je zato pri zdravih posameznikih lahko različna, vendar o normalni telesni temperaturi govorimo, ko je vrednost pri odraslem človeku med 35,6°C in 37,7°C, pri otroku pa do 37,2°C, merjena pod pazduho. V primeru, da so te vrednosti presežene, govorimo o povišani telesni temperaturi oziroma vročini, ki je pomemben obrambni mehanizem, saj se naše telo na ta način uspešneje bori proti bakterijam in virusom, ki ne preživijo pri visoki temperaturi.

Povišano telesno temperaturo največkrat spremljajo simptomi in znaki, kot so topla koža, potenje, utrujenost in oslabelost, tresenje, mrazenje, občasno pa tudi glavobol. Meja za zniževanje povišane telesne temperature je 39°C, merjene pod pazduho, ko se začnejo pojavljati tudi slabo počutje, utrujenost in oslabelost.

BOLEČINA

Bolečina je subjektiven občutek, eden izmed simptomov, ki posameznika opozori na to, da se v telesu dogaja nekaj neobičajnega. Definirana je kot neprijetna čutna in čustvena izkušnja, povezana z dejansko ali potencialno poškodbo tkiva, na katero v različni meri vplivajo biološki, psihološki in socialni dejavniki.
Vzrok za bolečino ni nujno poškodba, prav tako pa vsake poškodbe ne spremlja bolečina.

Glavobol je ena od človekovih najpogostejših težav in sodi med deset najpogostejših simptomov, zaradi katerih posamezniki poiščejo pomoč pri zdravniku.

Nastane zaradi pritiska, natega ali vnetja za bolečino občutljivih struktur znotraj ali zunaj lobanje.

Poznamo več vrst glavobolov, ki jih razdelimo v dve glavni skupini:

  • Primarne glavobolne motnje: ti glavoboli niso povezani z neko boleznijo in niso nevarni, vplivajo pa na kakovost življenja.
    Najpogostejša primera sta glavobol tenzijskega tipa in migrena.
  • Sekundarne glavobolne motnje: ti glavoboli so simptom resnejšega obolenja in so škodljivi.
    Sem sodijo glavoboli povezani s poškodbo glave, žilnimi boleznimi, okužbo glave, ipd.

GLAVOBOL TENZIJSKEGA TIPA je najpogostejši, pojavi se zaradi utrujenosti, stresa, spremembe vremena, menstruacije,…

Občutimo ga na obeh straneh glave, bolj pogosto v čelnem in senčnem predelu. Bolečina je topa in trajna, pogosto opisana kot občutek pritiska, teže ali stiskanja v pasu okrog glave, jakost pa je običajno blaga do zmerna in se skozi dan spreminja.

Glavoboli tenzijskega tipa ne ogrožajo življenja in jih običajno odpravimo s protibolečinskimi zdravili ali spremembo življenjskega sloga.

Migrena spada med glavobole, ki niso nevarni, vendar zelo poslabša kakovost življenja. Dejavniki, ki sprožijo migreno so lahko zelo različni. Mednje sodijo čustveni (stres, napetost, depresija), telesni (utrujenost, slaba kakovost spanja), prehranski (neredni obroki, dehidracija, alkohol), okoljski (močna svetloba, glasen zvok, močni vonji) in medicinski dejavniki (nekatera zdravila).

Pri migreni gre za hudo, zelo hudo ali celo neznosno, utripajočo bolečino, ki zajema polovico glave, spremljajo jo pa slabost, bruhanje, preobčutljivost na svetlobo ali zvok. Pojavlja se v obliki napadov, ki lahko trajajo od 4 do 72 ur.

V splošnem poznamo dve vrsti migrene:

  • Brez avre ali navadna migrena: značilna slabost, občutljivost na svetlobo, zvok, vonj.
  • Z avro ali klasična migrena: avra se pojavi 60 minut pred glavobolom in traja od 5 do 60 minut, značilne so motnje vida (utripajoče luči, cikcak vzorci, slepe pike in druge vidne motnje), odrevenelost, težave s koordinacijo gibov, govorne težave.

Migreno lahko pogosto zdravimo z zdravili brez recepta in s tehnikami samopomoči. Zdravnika je potrebno obiskati, če protibolečinska zdravila ne učinkujejo ali če so napadi migrene pogosti.

Zobobol je običajno zmerna bolečina v predelu zob in dlesni, ki lahko sčasoma preide v močno bolečino. Pojavi se ob razpadu zobne sklenine in posledične razgaljenosti živčnega končiča zobnega živca. Sam po sebi ni bolezen, je pa simptom in posledica različnih obolenj, kot so zobna gniloba, odmik dlesni, vnetje dlesni ali drugih bolezenskih stanj, kot so vnetje sinusov, glavobol.

Zobobol je simptom, ki zahteva obisk zdravnika, si pa med čakanjem na pregled lahko pomagamo z zdravili za lajšanje bolečin, ki so na voljo v lekarnah brez recepta.

Ob menstruaciji se pri veliko mladih dekletih in ženskah pojavljajo težave, ki jih strokovno poimenujemo dismenoreja, gre pa za skupek simptomov in znakov, ki se pojavijo nekaj ur pred menstruacijo ali ob njenem nastopu in običajno trajajo 2–3 dni. Mednje sodijo bolečine v spodnjem predelu trebuha ali križa, s spremljajočimi krči in splošnim slabim počutjem, preobčutljivostjo in razdražljivostjo. V polovici primerov se ob tem pojavijo še glavobol, bruhanje, driska ali zaprtje, spremenjena želja po hrani in potenje. Bolečine in spremljajoče težave so lahko celo tako hude, da onemogočijo opravljanje vsakodnevnih opravil. Ker je menstrualna bolečina posledica vnetnega dogajanja pred in med menstruacijo, si lahko najučinkoviteje pomagamo z nesteroidnimi protivnetnimi in protirevmatičnimi zdravili, med katere sodi ibuprofen. Pri lajšanju težav si lahko pomagamo tudi s počitkom, telesno aktivnostjo in toplimi obkladki.

Bolečina v križu, ali strokovno lumbago, je topa bolečina ali nelagodje, ki ga občutimo v predelu križa ali ledvenem delu hrbtenice, lahko pa izžareva tudi proti zadnjici in spodnjim okončinam.

Vzroki za nastanek bolečine so različni, med resnejše sodijo preščipnjen živec, okužba sklepov, osteoartritis, največkrat pa gre za posledico preobremenitve hrbtenice zaradi sklanjanja, dvigovanja težkih bremen, dela v prisilni drži (npr. čiščenje, vrtnarjenje) ali sedenja. Pri blagih in srednje močnih bolečinah so za pomoč pri lajšanju bolečin na voljo zdravila brez recepta, tudi v obliki gela za lokalni nanos, s katerim se izognemo sistemskim neželenim učinkom.

Bolečine v mišicah (mialgija) in sklepih so neprijetna izkušnja, povezana z dejansko ali potencialno poškodbo tkiv, mišic, vezi, kit in kosti in so pogosta zdravstvena težava, ki lahko resno ogrozi kakovost življenja, zlasti če traja dlje časa.

Bolečine se, glede na razširjenost, lahko pojavijo v eni mišici ali sklepu, lahko pa tudi v več mišicah ali sklepih hkrati. Vzrokov za nastanek bolečin je več: lahko so posledica prehladnih obolenj, revmatičnih bolezni, poškodb ali preobremenitev pri delu ali športu.

Pri blagih in srednje močnih bolečinah, ki se pojavijo po športnih aktivnostih, poškodbah in prehladnih obolenjih, so za pomoč pri lajšanju bolečin na voljo zdravila brez recepta, tudi v obliki gela za lokalni nanos, s katerim se izognemo sistemskim neželenim učinkom.

Viri:
  • Pisk N. et al. Samozdravljenje – priročnik za bolnike. Ljubljana: Slovensko farmacevtsko društvo, 2011.
  • Pavšar H., Pustoslemšek P., Hohler A. O pravilni in varni uporabi zdravil: Zdravila in bolečina. Ljubljana. Slovensko farmacevtsko društvo, 2016.
  • Raja et al. The revised International Association for the Study of Pain definition of pain: concepts, challenges, and compromises, PAIN: September 2020 – Volume 161 – Issue 9 – p 1976-1982.
  • Tršinar M. Samozdravljenje glavobola. Farmacevtski vestnik 2007; 58: 45-57.
  • Kaj je glavobol. Pridobljeno 23.11.2020 s spletne strani http://glavobol.com.

Pred uporabo natančno preberite navodilo!
O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.